ČITALNIŠTVO IN BRALNO DRUŠTVO PRI MALI NEDELJI

Monografija predstavlja ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji (1. april 1871). Zanjo je zaslužen narodni buditelj Anton Božič, ki je bil že med organizatorji malonedeljske Bèsede (1867), udeležil pa se je (in bil član pripravljalnega odbora) tudi prvega tabora na slovenskih tleh v Ljutomeru (9. 8. 1868) ‒ pri ustanovitvi so sodelovali tudi izobraženci in Božičevi sokrajani od Male Nedelje, npr. duhovnik Franc Zmazek, Anton Strajnšak, Radoslav Razlag in Alojzij Gregorič, ki je kot dijak že leta 1864 želel ustanoviti knjižnico pri Mali Nedelji. Prostor za čitalnico je brezplačno dal v najem Anton Strajnšak, kmet iz Bučkovcev. Monografija je osredinjena na ustanovitev čitalnice pri Mali Nedelji, čitalniško gibanje v Prlekiji, na kulturnopolitično zgodovino časa in znamenite Prleke, ki so v drugi polovici 19. stoletja delovali narodnoprebudno in državotvorno ter postavljali materinščino na barikade slovenstva. Gre za predstavitev čitalniškega gibanja v Prlekiji v okviru slovenske zgodovine, jezika (novoslovenščina in njena državotvorna vloga), literature (npr. narodnoprebudno obdobje prleške književnosti), pedagogike (čitalnice in njihova vloga v učnem programu zgodovine) ter v publicistiki in na gledališkem področju. Avtorji razprav so Blanka Bošnjak, Anton Božič, Franc Čuš, Stane Granda, Nina Horvat, Jernej Jakelj, Marko Jesenšek, Stanislav Kocutar, Diana Košir, Dragan Potočnik, Miran Puconja in Vlasta Stavbar.