CRESCENDO V ISTEM DURU: o usodi starih na sončni strani Alp

Družbene vezi ne koristijo le zdravju in dobremu počutju posameznika, temveč so dejavnik stabilnosti celotne družbe in vzdržnosti njenega sistema za zagotavljanje blaginje. Smo družbena bitja, druge potrebujemo ne le zaradi družbenih in materialnih koristi temveč tudi za zadovoljevanje prirojene potrebe po pripadnosti. Znanstveniki pravijo, da je pripadnost in znjo povezan občutek varnosti univerzalni pojav. Družbene povezave določajo institucije, vrednote, norme in vsakokratne politike. Družbeno odrivanje straih, predvsem revnih starih, je zapleten proces različnih dejavnikov tveganja, postopkov in učinkov, ki se s starostno ranljivostjo, kopičenjem težav in omejevanjem možnosti le kopičijo. Povzroči neenakosti pri sprejemanju odločitev ali nadzorovanju, dostopnosti do viriv, pri vzpostavljanju odnosov, pri vplivu in pravicah glede ključnih zadev v skupnosti. Pomeni začetek težje dostopnosti do denimo dohodka, prevoza ali namestitve. Vsak človek, tudi star, je poseben in njegova situacija v pozni starosti je posledica vseh predhodnih situacij, priložnosti in odločitev. Tisti, ki so odraščali v revščini, so imeli manj možnosti za dobro izobrazbo, neredko živijo manj zdravo, imajo slabšo socialno mrežo, pogosteje obolevajo za kroničnimi boleznimi.