ŽELEZNODOBNO NASELJE MOST NA SOČI : Gradbeni izvidi in najdbe

Most na Soči sodi med najpomembnejša prazgodovinska najdišča Evrope. Znano je postalo zlasti po veliki nekropoli iz starejše železne dobe, ki so jo raziskovali ob koncu devetnajstega stoletja in na kateri so izkopali čez 6000 grobov. Hiter razvoj kraja je v sedemdesetih letih prejšnjega stoletja vzpodbudil ponovna arheološka izkopavanja. Trajala so enajst let, v tem času pa je bilo na območju današnje vasi temeljito raziskano eno najpomembnejših železnodobnih naselij ne le pri nas temveč tudi na širšem jugovzhodnoalpskem prostoru. Na začetku monografije je podan geografski oris kraja, temu pa sledi izčrpna zgodovina raziskovanj, ki ji je dodan seznam dosedanjih objav. V osrednjem delu knjige so predstavljeni gradbeni izvidi šestintridesetih hiš, ki so bile odkrite v vzhodnem predelu današnjega Mosta na Soči. Besedilo spremlja 229 načrtov in fotografij, ki odlično dopolnjujejo detajlne opise objektov. V zadnjem delu monografije je na sto tablah predstavljeno drobno gradivo, ki je bilo najdeno v stavbah. To je doslej najobsežnejša objava kakega železnodobnega naselja, ki daje povsem nova spoznanja o bivalni kulturni železnodobnega človeka na območju Caput Adriae oziroma jugovzhodnih Alp. Iz številnih podatkov, dobljenih z izkopavanji, je bilo moč rekonstruirati tlorisno zasnovo naselja, način gradnje hiš in številne tehnične detajle. Ugotovljeno je bilo, kako so bili zgrajeni drenažni zidovi, škarpe in temelji, pa tudi kakšni so bili podi, lesene konstrukcije sten, odtočni jarki in jame, v katerih so se odvijali različni proizvodni procesi (npr. metalurgija, lončarstvo). Med drobnim gradivom prevladuje seveda lončenina, vendar pa so bili odkriti tudi številni kamniti, koščeni in kovinski predmeti. Slednji so še posebej pomembni, saj je moč z njimi natančno datirati objekte, hkrati pa kažejo na visoko tehnološko znanje takratnih obrtnikov.