SODIŠČE

Novi roman Igorja Karlovška je večplasten; je roman o slovenski tranzicijski in posttranzicijski stvarnosti, predvsem o tistih njenih segmentih, ki dnevno zapolnjujejo naše medije: delovanje sodstva, denacionalizacijska vprašanja, sistemska korupcija, bančne luknje. Pri tem je v središču avtorjevega zanimanja posameznik, več njih, ki nezavedno, nehote ali pa po igri naključij zdrsijo v njim bolj ali manj tuje, zanje bolj ali manj uničujoče kolesje nekega sistema. Slednji deluje kot brezhiben, podmazan stroj, ki - čeprav (ali pa ravno zato, ker) ga 'poganjajo' ljudje - neobvladljivo vozi po povsem samosvoji tirnici. Karlovškov pristop k tem temam je vse prej kot predvidljiv ali enostranski ter je prefinjeno analitičen: pred bralcem v preletu osebnih, družinskih zgodb brezkompromisno, toda občuteno in s posluhom za humor razgrinja vzroke za to, da je Slovenija danes tam, kjer je. A, kot že omenjeno, Sodišče ni kronika nekega časa, je predvsem tudi pripoved o različnih oblikah ljubezni, o mejah prijateljstva, pripoved o tem, kako so meje med dobrim in zlim, med etičnim in neetičnim, med pravilnim in napačnim lahko izjemno tanke in zabrisane - in vedno tudi individualno pogojene. Sodišče je nedvomno eden izmed Karlovškovih ustvarjalnih vrhuncev.