SV. PRIMOŽ NAD KAMNIKOM

Na južnih obronkih Velike planine je Sv. Primož nad Kamnikom priljubljen cilj izletnikov, cerkev pa je eden izmed najzanimivejših in estetsko najmočnejših spomenikov naše pozne gotike. Dopolnjena in prenovljena monografija dr. Ferdinanda Šerbelja Sv. Primož nad Kamnikom je vademekum oziroma spodbuden vpogled v častitljivo preteklost tega kraja za današnje popotnike in za vse, ki spremljajo življenje in usodo naše spomeniške dediščine. »Pri Sv. Primožu se je davna preteklost skozi stoletja zložila v zgodbe od poznoantične poselitve in vse do baroka, ki mu je dal dokončno »urbano« podobo. Okamenela govorica tega kraja je zgodba, prekrita s kopreno skrivnosti, o kateri še ni napisana zadnja beseda, kar tudi najbrž ne bo kaj kmalu. A pozornost raziskovalcev se je že sredi 19. stoletja usmerila k Sv. Primožu, o čemer zgovorno priča obsežna literatura, navedena na koncu te knjige. Z upoštevanjem navedenih objav pa sem želel izraziti spoštovanje do predhodnih piscev, ki so z vsakim novim prispevkom nadgrajevali pomen in vrednost tega starosvetnega kraja. Tudi jaz sem v vrsto občudovalcev Sv. Primoža vstopil leta 1970, ko nas je študente umetnostnozgodovinskega seminarja sem gor popeljal prof. Nace Šumi in s svojo erudicijo opozoril na »kapitalni spomenik srednjega veka na Kranjskem«. Nekaj let kasneje pa me je prof. Milan Šuštar, takrat tudi ključar pri Sv. Primožu, prijazno povabil k pisanju drobnega prospekta, a delo je naraslo v knjigo, ki jo je Milan Šuštar leta 1995 v celoti izdal v samozaložbi. Knjiga je uspešno zagledala luč sveta in kmalu tudi pošla, a pozornost do tega spomeniškega kraja se mi je vtisnila v zavest in nadaljnja razglabljanja so se pogosto vračala na goro. Tako je z oddaljevanjem letnice izida zorelo spoznanje za novo delo, ki nadgrajuje in tudi potrjuje prejšnja razmišljanja. Tudi za to knjigo je bil pobudnik Milan Šuštar in z njim Marjeta Humar, predsednica Društva sv. Jakoba. Finančno pa je izid podprla Občina Kamnik.« Iz Uvoda dr. Ferdinanda Šerbelja