IGRA RESNIC

Kresanje individualne, družbene, politične in zgodovinske resnice lahko zlahka načne še tako trden stav posameznika, predvsem če gre za odraščajočo in razmišljujočo osebo. Romaneskni protagonist je sprva ujet v ideološko motivirano resnico okolja, v katerem živi, a ko se odpravi v tujino, kjer prevladuje drugačno razumevanje polpretekle zgodovine, spozna drugo, še ne slišano plat zgodbe, s katero počasi sam rekonstruira pretekle dogodke in si ustvari povsem novo sliko. Roman Igra resnic je v večji meri postavljen v sedemdeseta in osemdeseta leta dvajsetega stoletja, v čas Socialistične federativne republike Jugoslavije. Dogajalna prostora sta dva, Slovenija in Argentina. Glavni romaneskni protagonist, Jure, je član Planinskega društva Ljubljana Matica ter s svojimi prijatelji načrtuje potovanje v inozemstvo in vzpon na Aconcaguo. Kljub temu tipološko ne gre za tipičen gorniški roman, saj je alpinizem samo motiv (in hkrati tudi simbol), ki s svojo vlogo glavnemu junaku omogoča tako osebnostno kot mišljenjsko rast. Jure, ki je odraščal in je bil vzgajan pod ideološkim vplivom komunistične partije, v Argentini spozna, da vse, kar je dotlej vedel o dogodkih med drugo svetovno vojno, le ni tako črno-belo, kot je sprva mislil. S pomočjo soočanj z ljudmi, ki so bili neposredno vključeni v med- in povojno dogajanje, pride do novih dognanj, ki so zanj vse prej kot lahka. Nova plat zgodbe v njem prebudi različna negativna čustvena stanja (npr. dvom, sram, tesnoba, krivda), ki jih čez dan skuša potlačiti, a ponoči privrejo na plan in se udejanjijo v obliki nočnih mor. Dodatno mu življenje lepša in obenem otežkoča ljubezen. Njegov naivnoromantični odnos z argentinsko Slovenko Simono je že na samem začetku postavljen pod vprašaj, na preizkušnji pa je tudi Juretova drža, ko mora spoznanje novih resnic ob vrnitvi v domovino soočiti s svojimi domačimi in ukoreninjenimi vzorci socialističnega okolja.