MOJA PEŠPOT SKOZI RICMANJE: spomini in pripovedi

V knjigi se osebna, avtobiografska zgodba Mirka Krasne prepleta z zgodbo njegove rojstne vasi Ricmanje. Avtor se natančno spominja dogodkov, ljudi, stvari, srečnih in težkih, tudi tragičnih trenutkov, ter sprememb, ki so se zgodile v vasi. V spomin so se mu zapisale tudi posebnosti. Obravnavano časovno obdobje je široko, čeprav lahko vrh avtobiografske pripovedi postavimo v petdeseta in šestdeseta leta prejšnjega stoletja, iz katerih je avtor črpal največ snovi. Spominsko besedilo je sicer nastalo kasneje, ko je od opisanih dogodkov minilo precej let. Zaradi časovne distance se je avtor odločil za pripoved, razdeljeno v poglavja in krajša podpoglavja, in s tem določil mrežo, ki bralca usmerja pri branju. Njegova zgodba je čustveno obarvana – o Ricmanjah in njenih ljudeh pripoveduje z domačnostjo in toplino, izpostavi pristnost ljudi, riše vaške posebneže, predvsem pa se čuti njegova povezanost z vasjo. Avtor se rad zaustavi pri nekaterih izjemnih ljudeh, ki so znatno prispevali k razvoju ricmanjske vasi in vaščanov, kot na primer pri nepozabnem župniku Albinu Grmku; prav tako rad se spominja pogovorov s prijatelji in znanci in odnosov, ki so se nekoč spletali med vaščani. Prjetno deluje tudi odločitev za občasno uporabo narečnih izrazov, ki določajo stvari in predmete in delujejo evokativno, kot da bi avtor z njimi želel približati del tega minulega časa. Knjigo dopolnjujejo fotografije iz bogatega avtorjevega arhiva ter slike, ki so jih avtorju posodili znanci in prijatelji, veliko je tudi posnetkov, ki jih je ustvaril tržaški fotograf Mario Magajna. Knjiga sta priložni dve dragoceni mapici ledinskih in hišnih imen Ricmanj, ki jih je pripravil Fabio Kuret Komar.