POLOVICA DVOJINE

V lepem zgodnjepomladnem dnevu se svet zdi skoraj popoln. A že trenutek zatem prometna nesreča usodno razdeli čas na dneve prej in potem. Liza pri šestih letih izgubi svojo dvojčico Eli. Senca izgube se od tistega trenutka vleče skozi vse njeno življenje. Kot da se je zataknila v ranjene družinske odnose, s samo enim krilom ne zmore zares poleteti. Bo zmogla nova generacija sešiti platno v celotno sliko? Liza je lepa in uspešna, čeprav v sebi globoko ranjena mlada ženska. Ob ljubeznivem in predanem očetu ter rahlo odtujeni materi v obilju ljubljanskega meščanskega sveta sestavlja drobce svojega življenja v smiselno celoto. Trenira atletiko, ukvarja se z glasbo, uspešno doštudira in si zgradi zavidljivo kariero. Na svoj način jo zaznamuje partnerstvo z nasilnim košarkarjem in po spletu naključij nazadnje ostane sama z deklico, ki je preprosto brez očeta. Medtem ko Liza potuje med bolečimi otoki svoje osebne in družinske preteklosti, njena hči Kim odpluje na odprto morje zamere, jeze in osebne neizpolnjenosti. Svojo celovitost deklica išče v fantazijski podobi manjkajočega očeta. Liza ji tega s svojim večnim občutkom polovičnosti in nezadostnosti ne zna dati. In usodni vrtiljak se zavrti. Avtorica poetično občuteno v fascinantno zgodbo splete resnične življenjske dogodke. Prav to spoznanje nas ob presenetljivem koncu pusti odprtih ust. Kar namreč ena generacija uspešno potiska za špansko steno, druga toliko bolj teatralno potegne na plano. V resnici namreč ničemur ni mogoče zares ubežati. Še najmanj samemu sebi in svoji preteklosti.