900 VDIHOV. 900 IZDIHOV

Ob branju pesniške zbirke 900 vdihov. 900 izdihov Tine Pegan se naužujemo palete emocij, ki nas opominjajo, kako močni in krhki smo kot socialna bitja. Pesmi zbirke so večinoma ljubezenske in eksistencialne tematike, zbirka pa je sestavljena iz dveh delov. Skozi branje avtoričinih pesmi nas spremlja melanholična izpovedna nota, prežeta s tihim in pokončnim optimizmom, ki se skozi branje stopnjuje. Pri tem dobimo vtis kopanja v avtoričino osebnost in misli, kjer je kompleksna človeška narava predstavljena bralcu na inovativen in razumljen način. Prvi del pesniške zbirke je napisan z namenom topljenja mask, ki jih kot ljudje nosimo, da se lahko prebijemo k bistvu naše biti, ki z dramatičnim stopnjevanjem zaživi v drugem delu pesmi. Tu se pokažejo motivi kot so osama, dvom, zbeganost, odtujenost, odrešitev, veselje, novi začetki in optimizem. Naslov pesniške zbirke 900 vdihov. 900 izdihov razloži prva pesem prvega dela, zadnja pesem drugega dela pa zaokroži avtoričino “poglobljeno samopsihoterapijo”, kot proces pisanja poezije rada sama imenuje. “Ceneje je pisati pesmi kot hoditi na psihoterapijo,” se rada pošali, brez da bi s tem odvzela pomen in doprinos psihoterapevtski dejavnosti. Pesmi Tine Pegan so v večini nastale leta 2021, ko je avtorici zmanjkalo besed za novo prozno delo. Takrat je intuitivno začela pisati poezijo, ki nastaja spontano, kot spomin na dogodek, kot asociacija na doživeto in čuteno, kot odziv na ritem in melodijo in podobno.