IDIORITMIJA

Sedma pesniška zbirka Barbare Korun Idioritmija je v marsičem nadaljevanje njenih zadnjih treh zbirk, hkrati pa korak k (novemu) ravnovesju med (pesniškim) jazom in svetom. Naslov je vzet iz cikla Barthesovih predavanj s konca sedemdesetih let, označuje pa enkratno, osebno, singularno »umerjanje«, ki šele omogoča sobivanje. Pesnica je táko skladnost našla v svojem idioritmičnem toponimu - v sanjah, v njih vidi fino duševno kalibracijo, ki se (sebe) osvobaja za spontano, neovirano interakcijo s svetom. To se pokaže v drugem sklopu, v Najdenkah: v ospredje vsake od trivrstičnic stopi en sam lik, ki pa je upesnjen tako, da ne izgubi svoje avtonomnosti - travne bilke, lužica, suhe vejice postanejo subjekti, enakovredni govorki, pustijo se srečati, »najti« in se ljubeče raz-skrivajo. Tretji sklop nosi naslov Eholokacija. Z uporabo tega pojma želi avtorica pokazati na prizadevanje, zaobiti strukture moči, ki so vpisane v vsakdanji, normirani jezik in poiskati svoj odgovor, svoje ravnotežje med tem, kar nas jezik »sili izreči« oziroma nam »dovoli povedati«, in »zaumnostjo« jezika. Bolj kot posamezne ideje pa se zdi pomembna govorkina drža, ki sega od »hipne točke ravnovesja« v prvi pesmi do »neslišnega glasu«, v katerega »diha«, v zadnji.